Zdravniki, zasuti z administracijo, za en dan v tednu zapirajo vrata za paciente

Ljubljanski zdravstveni dom je pred dnevi na svoji spletni strani objavil obvestilo o spremembi organizacije dela.

Napovedali so, da bo po novem zdravnik en dan tedensko namenil administrativnemu delu. Takrat ne bo na voljo svojim pacientom, bo pa za nujno in neodložljivo zdravstveno oskrbo tisti dan zagotovljena obravnava pri nadomestnem zdravniku v ambulanti.

Kaj prinaša ta sprememba?

"Za paciente se ne spremeni nič"

Kot so pojasnili v ZD Ljubljana, nov način dela uvajajo poskusno in za zdaj vključuje dva družinska zdravnika v enoti Vič-Rudnik, morda pa se bosta priključila še dva v enoti Moste-Polje. Na podlagi izkušenj in rezultatov poskusnega obdobja bodo nato predvidoma letos jeseni ocenili, kako naprej.

Kaj bo drugače? Kot so zagotovili, se za paciente ne spremeni nič. "Reorganizacija ne vpliva na ordinacijski čas zdravnikov, dostopnost zdravstvenih storitev, glavarino posameznega zdravnika ali obseg in vsebino zdravstvenih storitev," so pojasnili.

Ker bo po novem administraciji namenjen predvsem en dan, pa paciente prosijo, da naročila za recepte, medicinske pripomočke in drugo dokumentacijo uredijo pravočasno, najmanj en teden pred potekom njihove veljavnosti. Dan za administracijo bo zdravnik namenil tudi izdaji kontrolnih napotnic in nalogov za prevoz, telefonskim posvetom, pripravi predlogov za invalidske komisije, pregledu obiskov pri referenčni medicinski sestri in drugim administrativnim opravilom, ki so mu sicer vzela veliko časa med pregledi pacientov.

V zdravstvenem domu predvidevajo, da bo imel zdravnik ob drugih dneh po novem več časa, da se povsem posveti pacientom.

Bo dostopnost za paciente res enaka?

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s predvideno spremembo predhodno niso bili seznanjeni, po pozivu pa jim je ZD Ljubljana posredoval kratka pojasnila – da nov način dela uvajajo poskusno in za zdaj vključuje dva družinska zdravnika.

"Ker razpoložljive informacije še ne omogočajo celovite presoje predvidenih organizacijskih sprememb in njihovih učinkov na dostopnost do osebnega zdravnika, bomo z vodstvom ZD Ljubljana nadaljevali strokovni dialog ter pridobili dodatna pojasnila o načinu izvajanja in pričakovanih učinkih načrtovane spremembe," so nam odgovorili z ZZZS.

Kot ključno so izpostavili vprašanje, "ali bodo pacientom tudi po uvedbi sprememb zagotovljene zdravstvene storitve v predpisanem obsegu in kakovosti ter ali spremembe ne poslabšujejo dostopnosti do zdravstvene obravnave".

Poudarili so še, da je izvajalec (zdravstveni dom) kot pogodbeni partner dolžan obveščati ZZZS o vseh spremembah, obveznosti glede ordinacijskega časa pa se lahko spremenijo le s soglasjem ZZZS.

Kot dodajajo, pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah določa, da je ordinacijski čas izvajalca "čas, v katerem izvajalec zagotovi prisotnost zdravstvenih delavcev, ki so potrebni za izvedbo zdravstvene storitve, in sicer tako, da je pacientom omogočena čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev".

Kot rečeno, v ljubljanskem zdravstvenem domu pravijo, da se ordinacijski čas zdravnikov ne spreminja.

Zastopnik pacientovih pravic zadržan

Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Robert Cer je do sprememb zadržan. Meni, da bi lahko povzročile nove organizacijske težave in še zmanjšale dostopnost zdravnikov za paciente.

Kot je opozoril v pogovoru za N1, se dostopnost realno zmanjšuje tudi tako, da se paciente vse bolj usmerja v elektronske načine naročanja in komunikacije z zdravnikom. To še posebej velja za starejše.

"Na primer, pacient piše v zdravstveni dom po elektronski poti, ne dobi odgovora, nato pokliče po telefonu, nihče se mu ne oglasi, nato se po več neodgovorjenih klicih usede v avto in odpelje k zdravniku, tam pa mu rečejo, 'kaj delaš tukaj, saj bi se vendar moral pisno naročiti'," je zastopnik opisal pogost primer, o katerem tarnajo bolniki.

Cera skrbi, da bi zaradi novosti ljudje še težje prišli do svojega zdravnika. Poudarja, da imajo formalno pacienti na voljo več načinov naročanja. "Digitalizacija je dobra stvar, ampak kanali morajo delovati, in to ne sme postati edina pot do zdravnika. Če pacient nima računalnika, lahko telefonira. Če nima telefona, lahko pride k zdravniku osebno, sicer pa mu lahko tudi piše po pošti. Čisto vsi kanali morajo biti pacientom na voljo," je še izpostavil.